APDEJT.si

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v Evropskem parlamentu izpostavila, da si vsi želijo pravičen in trajen mir v Ukrajini. Opozorila je pred omejevanjem ukrajinske vojske in spreminjanjem meja s silo ter poudarila ključno vlogo nadaljnje finančne podpore Kijevu.

Združeni narodi so uradno začeli postopek za izbiro naslednika generalnega sekretarja Antonia Guterresa. Vseh 193 članic ZN je bilo pozvanih, naj predložijo svoje predloge za kandidate. Ena od članic ZN je poudarila pomembnost, da bi tokrat prvič izbrali žensko na to mesto.

Ameriški predsednik Donald Trump je odstopil od ultimata, ki ga je postavil Ukrajini, da do četrtka sprejme ameriško-ruski mirovni načrt. Trump je dejal, da ameriški pogajalci napredujejo v pogovorih z Rusijo in Ukrajino in da se je Moskva strinjala z nekaterimi kompromisi. Podrobnosti ni navedel.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozitivno ocenil posodobljeni ameriški načrt za končanje vojne v Ukrajini in izrazil upanje, da bo pripeljal do poglobljenih dogovorov. Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da ni časovnega roka za dosego mirovnega sporazuma in izrazil pripravljenost na srečanje z Zelenskim in Putinom.

Iz živalskega vrta Beauval v osrednji Franciji je proti Kitajski poletel par pand, potem ko je samici začelo pešati zdravje. Kitajska je ob odhodu pand obljubila prihod novega para, s čimer se nadaljuje praksa »pande diplomacije«.

Na Tajskem je osebje templja doživelo presenečenje, ko so iz krste, pripravljene za upepelitev, zaslišali trkanje. Izkazalo se je, da je ženska, ki naj bi bila mrtva, še živa. Moški je sestro pripeljal v tempelj blizu Bangkoka v krsti in zaprosil za brezplačno upepelitev, a se je med postopkom upepelitve zbudila.

Kitajski predsednik Ši Džinping in ameriški predsednik Donald Trump sta v telefonskem pogovoru razpravljala o krepitvi sodelovanja med državama. Ši je poudaril, da je vrnitev Tajvana Kitajski ključnega pomena za povojni mednarodni red.

Nemški kancler Friedrich Merz je po pogovorih o mirovnem načrtu za Ukrajino v Ženevi poudaril pomen sodelovanja Rusije v prihodnjih mirovnih pogajanjih. Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je izpostavil nujnost vključitve Evropske unije v odločanje o sankcijah proti Rusiji in upravljanju zamrznjenega ruskega premoženja. Svetovalec ruskega predsednika Jurij Ušakov je evropski mirovni predlog označil za nekonstruktiven in poudaril, da Rusiji bolj ustreza prvotni ameriški načrt.

Fotoaparat Leica M-A, ki ga je papež Frančišek prejel od podjetja Leica Camera AG leta 2024, je bil na dražbi na Dunaju prodan za 6,5 milijona evrov. Izkupiček bo po papeževi želji namenjen dobrodelnim organizacijam. Približno desetminutna dražba je stokrat presegla prvotno vrednost fotoaparata, ki je bil skoraj nerabljen. Po besedah direktorja podjetja Leica Camera AG, Alexandra Sedlaka, ima fotoaparat in objektiv serijsko številko 5000000, ki je rezervirana za posebne modele fotoaparatov, namenjene izjemnim osebnostim.

Venezuelansko ministrstvo za zunanje zadeve je označilo ameriško razglasitev domnevnega kartela Cartel de los Soles, ki naj bi ga vodil venezuelski predsednik Nicolas Maduro, za "smešno laž" državnega sekretarja Marca Rubia.

Iran je obsodil izraelski napad v Bejrutu, v katerem je bil ubit poveljnik Hezbolaha Hajtam Ali Tabatabaj. Iransko zunanje ministrstvo je napad označilo za strahopetnega in kršitev premirja.

Britanski časnik The Telegraph je objavil, da Evropa pripravlja mirovni načrt za Ukrajino, ki naj bi konkuriral ameriškemu. Načrt vsebuje 24 točk, ki jih bodo evropski predstavniki predlagali ZDA med pogovori v Ženevi. Evropski načrt naj bi bil pripravljen pred ameriškim in naj bi dovoljeval prihod tujih enot v Ukrajino. Ameriški načrt je že sprožil negativne odzive v Kijevu, med voditelji držav članic EU in v javnosti.

Delegacija Hamasa je prispela v Kairo na pogovore o nedavnem zaostrovanju nasilja v Gazi. Namen pogovorov s posredniki iz Egipta, Katarja in ZDA je prehod v drugo fazo mirovnega načrta za Gazo.

Donald Trump je izjavil, da njegov načrt za končanje vojne v Ukrajini ni njegova zadnja ponudba. Poudaril je, da si želi končanje spopadov "na tak ali drugačen način". Izjava je sledila kritikam njegovega prejšnjega načrta.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je pogovore z ukrajinskimi predstavniki v Ženevi o ameriškem mirovnem načrtu označil za produktivne. Vodja ukrajinske delegacije Andrij Jermak se je strinjal z oceno. Govorili so tudi o nekaterih spremembah načrta. Ameriški predsednik Donald Trump je kritiziral ukrajinsko vodstvo zaradi domnevne nehvaležnosti za ameriška prizadevanja.

Izraelska vojska je izvedla več novih napadov na Gazo, pri čemer je bilo ubitih deset Palestincev, je sporočila civilna zaščita. Izrael je Gazo ponovno napadel kljub sklenjenemu premirju, Hamas pa je obtožen kršenja premirja.

Slovenska sodnica na Mednarodnem kazenskem sodišču (ICC), Beti Hohler, je na predavanju v Ljubljani izpostavila sankcije kot glavni izziv sodišča. Poudarila je, da so sankcije, ki jih je uvedla predvsem Amerika, usmerjene v sodno neodvisnost in vplivajo na vsakdanje delo sodnikov, a hkrati poudarjajo pomen ICC.

Poljski premier Donald Tusk je sabotažo železniške proge med Varšavo in Lublinom, ki se je zgodila v nedeljo, označil za ruski državni terorizem. V nagovoru v parlamentu je Tusk pozval k enotnosti proti poskusom Moskve, da bi zasejala razdor v Evropi, Ukrajini in med Poljaki.

Predsednik vlade Robert Golob bo prihodnji petek na delovnem obisku v Nemčiji, kjer ga bo sprejel nemški kancler Friedrich Merz. Obisk so potrdili tako v uradu nemškega kanclerja kot v Golobovem kabinetu.

Najnovejši osnutek dogovora na podnebni konferenci COP30 v brazilskem Belemu ne vključuje globalnega načrta za prehod od fosilnih goriv, kar je razočaralo številne države, vključno s Slovenijo. Predlogu, ki ga je pripravila gostiteljica Brazilija, nasprotuje več kot 30 držav, saj menijo, da je opustitev fosilnih goriv ključna za dosego podnebnih ciljev.

Venezuelska generalni državni tožilec je sporočil, da bo letošnja dobitnica Nobelove nagrade za mir in vodja opozicije Maria Corina Machado obravnavana kot ubežnica, če bo decembra odpotovala na Norveško, da bi osebno prevzela nagrado. Slovesnost bo potekala 10. decembra v Oslu.

Slovenija in druge članice Varnostnega sveta ZN so na izrednem zasedanju obsodile zaostrovanje ruskih napadov na ukrajinske civiliste in energetsko infrastrukturo. Evropske države so poudarile pomen spoštovanja Ustanovne listine ZN brez popuščanja Rusiji, medtem ko potekajo ugibanja o morebitni novi mirovni pobudi ZDA.

Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je sprejela resolucijo, v kateri poziva Iran k polnemu sodelovanju. Zahteva dostop do jedrskih objektov, informacije o jedrskem programu ter izpolnjevanje pravnih obveznosti v skladu z resolucijami Varnostnega sveta ZN.

Slovenija se je pripravljena pridružiti civilni misiji EU za usposabljanje do 3000 palestinskih policistov, s poudarkom na usposabljanju policistov iz Gaze. Zunanja ministrica Tanja Fajon je izrazila pripravljenost Slovenije za sodelovanje, vendar natančen način sodelovanja še ni določen. Usposabljanje bo potekalo v okviru misije EU za podporo palestinski policiji EUPOL COPPS, policisti pa naj bi bili na plačilni listi Palestinske uprave.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da bosta morali obe strani v ukrajinskem konfliktu popustiti pri svojih zahtevah za dosego trajnega miru. Izjava prihaja po tem, ko naj bi Ukrajina prejela osnutek mirovnega načrta, ki vključuje odpoved Krimu in nekaterim drugim ozemljem.

Generalna skupščina Združenih narodov je soglasno podprla resolucijo o olimpijskem premirju, ki bo veljala med zimskimi olimpijskimi in paralimpijskimi igrami leta 2026 v Italiji.

ZDA so povišale nagrado za prijetje nekdanjega kanadskega deskarja Ryana Jamesa Weddinga na 15 milijonov dolarjev (13 milijonov evrov). Wedding je obtožen naročila umora priče v procesu preprodaje drog. FBI ga išče že od marca, ko so razpisali prvotno nagrado v višini 10 milijonov dolarjev.

V Bruslju so se sestali zunanji ministri držav članic EU, ki so razpravljali o vlogi Unije pri izvajanju mirovnega načrta za Gazo. Ob robu srečanja je potekalo tudi prvo srečanje donatorske skupine za Palestino.

Italijansko vrhovno sodišče v Rimu je odobrilo zahtevo za izročitev Ukrajinca Sergija Kuznjecova Nemčiji, ki je osumljen sabotaže plinovoda Severni tok v Baltskem morju leta 2022. Kuznjecov naj bi bil v prihodnjih dneh izročen Nemčiji.

Nemški kancler Friedrich Merz je po vrnitvi s podnebnega vrha ZN COP30 v Belemu povzročil diplomatski spor, ko je izjavil, da si noben od novinarjev, ki so ga spremljali v Braziliji, ne bi želel ostati tam.

Ameriški predsednik Donald Trump je Savdsko Arabijo na večerji v čast prestolonaslednika Mohameda bin Salmana razglasil za pomembno zaveznico Združenih držav Amerike, ki ni članica Nata.

Donald Trump je med obiskom savdskega prestolonaslednika Mohameda bin Salmana v Beli hiši dejal, da ta ni vedel nič o umoru novinarja Džamala Hašodžija leta 2018. Bin Salman je ob tem napovedal obsežne naložbe v ZDA, Washington pa naj bi Rijadu prodal še več orožja.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil pripravljenost na pogovor z venezuelskim predsednikom Nicolasom Madurom, kar je sledilo krepitvi ameriške vojaške prisotnosti v Karibih in povečanim napetostim med ZDA in Venezuelo. Maduro je prav tako izrazil pripravljenost na pogovor s Trumpom.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je obsodil napade skrajnih izraelskih naseljencev na Palestince na zasedenem Zahodnem bregu. Obljubil je osebno ukrepanje proti peščici skrajnežev, ki povzročajo nasilje.

Palestinsko gibanje Hamas je zavrnilo resolucijo Varnostnega sveta ZN, ki podpira mirovni načrt Donalda Trumpa za Gazo, ker ne izpolnjuje palestinskih zahtev. Izrael je načrt pozdravil in pričakuje demilitarizacijo Gaze ter konec vladavine Hamasa, vendar Hamas takšni razorožitvi nasprotuje, saj resolucija uvaja mednarodni nadzorni mehanizem, kar zavračajo.

Japonska je svoje državljane na Kitajskem pozvala k previdnosti in izogibanju velikim množicam zaradi diplomatskega spora s Pekingom glede izjav premierke Sanae Takaichi o Tajvanu. Kitajska je odgovorila, da bo zagotovila varnost tujcev na Kitajskem.

Izrael je pozitivno sprejel mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Gazo, ki ga je potrdil Varnostni svet Združenih narodov. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je izrazil upanje, da bo načrt prinesel mir in blaginjo v to območje.

Varnostni svet Združenih narodov je potrdil ameriški predlog resolucije, ki podpira mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje spora v Gazi. Resolucija je bila sprejeta s 13 glasovi za, Kitajska in Rusija pa sta se glasovanja vzdržali. Načrt predvideva ustanovitev mednarodnega odbora za mir pod Trumpovim vodstvom, mednarodne stabilizacijske sile in nakazuje možnost ustanovitve samostojne palestinske države.

Palestinsko gibanje Hamas je označilo ameriški osnutek resolucije za Gazo, o katerem bo glasoval Varnostni svet Združenih narodov, za "nevaren" in kot poskus podreditve Gaze mednarodni oblasti.

Albanija je na medvladni konferenci v Bruslju odprla še zadnji, šesti sklop pogajalskih poglavij v procesu približevanja Evropski uniji. Ta sklop obsega kmetijsko in kohezijsko politiko ter proračun, pri čemer med drugim zajema kmetijstvo, ribištvo in varnost hrane.

V Savdski Arabiji je v požaru na avtobusu, ki je bil namenjen iz Meke v Medino, umrlo 45 indijskih romarjev. Požar je izbruhnil ponoči, večina romarjev pa je bila iz indijskega mesta Hyderabad.

Britanska vlada je zagrozila Angoli, Namibiji in Demokratični republiki Kongo s prepovedjo izdajanja vizumov, če te države ne bodo sodelovale pri vračanju "nezakonitih priseljencev in kriminalcev". Ta ukrep je del obsežne prenove azilne politike Združenega kraljestva.

Poljska je ponovno odprla dva mejna prehoda z Belorusijo, ki sta bila več let zaprta. Mejna prehoda Bobrowniki in Kuznica sta bila zaprta zaradi migracijske krize in političnih napetosti z Belorusijo, ki je tesna zaveznica Rusije. Odprtje mejnih prehodov je potrdila poljska mejna policija.

Izraelska vojska je iz tanka streljala na mirovnike Združenih narodov v Libanonu v bližini izraelske postojanke.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je na seji vlade ponovil, da Izrael nasprotuje neodvisni palestinski državi. Izjave več izraelskih ministrov so bile podobne. V Varnostnem svetu ZN bo v ponedeljek predvidoma glasovanje o resoluciji, ki omenja možnost ustanovitve palestinske države.

Etiopija je potrdila izbruh smrtonosnega virusa marburg, ki povzroča hemoragično mrzlico, krvavitve in potencialno odpoved organov. Izbruh je bil potrjen zlasti na južnih območjih države, so sporočili iz afriškega centra za nadzor in preprečevanje bolezni.

Velika Britanija napoveduje obsežno prenovo azilne politike, ki bo drastično omejila zaščito za prosilce za azil. Laburistična vlada premierja Keira Starmerja, ki se sooča s pritiski zaradi migracij, je napovedala ukrepe za ukinitev tako imenovanega "zlatega vstopa" v državo.

Varnostni svet Združenih narodov bo predvidoma glasoval o resoluciji, ki potrjuje mirovni načrt predsednika Donalda Trumpa za Gazo. Rusija je vložila svoj predlog resolucije, ki vključuje načelo rešitve dveh držav.

Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da je 'nekako' odločen, kaj storiti z Venezuelo, kjer se napetosti stopnjujejo zaradi ameriških operacij proti tihotapcem mamil. Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je pozval k zadržanosti in se zavzel za mir.

Kitajska je svojim državljanom odsvetovala potovanja na Japonsko zaradi spora, ki je nastal po izjavah japonske premierke Sanae Takaichi o morebitnem kitajskem napadu na Tajvan. Kitajske letalske družbe ponujajo polno povračilo stroškov za lete na Japonsko.

Slovensko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo provokacijo, ki se je zgodila pred deželnim muzejem v Celovcu. Neznanci so namreč izobesili transparent z nemškim napisom "Umetnost partizanov je umor!". Slovenija je dejanje označila za nesprejemljivo.

Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je na izrednem zasedanju Sveta ZN za človekove pravice znova pozval mednarodno skupnost k ukrepanju v sudanskem mestu Al Fašir. Türk je grozodejstva v mestu, ki so se zgodila po zavzetju paravojaških sil, označil za madež na mednarodni skupnosti, saj nasilja niso ustavili.

Slovenija je leta 2017 ruskim državljanom izdala več kot 12.000 vizumov za večkratni vstop, letos pa le 221. Podatki ministrstva za zunanje in evropske zadeve kažejo, da število izdanih vizumov za Ruse upada od leta 2022, ko je Rusija napadla Ukrajino. Evropska unija je 6. novembra dodatno zaostrila pravila za izdajo schengenskih vizumov ruskim državljanom.

Slovenija je na zasedanju Generalne skupščine Svetovne turistične organizacije (UN Tourism) v Rijadu dosegla pomemben mejnik. Po tesnem glasovanju je bila izvoljena za prvo podpredsedujočo državo izvršnega sveta UN Tourism. Prihodnje leto bo Slovenija neposredno sodelovala pri vodenju najvišjega izvršilnega organa organizacije.

Izrael je odprl ključni mejni prehod Zikim na severu Gaze, da bi omogočil vstop humanitarne pomoči, ki jo dobavljajo Združeni narodi in druge mednarodne organizacije. Prehod bo odprt za nedoločen čas, pomoč pa bo podvržena varnostnim pregledom. Združeni narodi menijo, da je to nujno.

Rusija je sporočila, da je pripravljena nadaljevati mirovna pogajanja z Ukrajino v Carigradu. Rusko zunanje ministrstvo je poudarilo, da je zdaj poteza na strani Kijeva. Zadnji pogovori med stranema so potekali 23. julija v Carigradu.

Libanon je po skoraj desetih letih zapora izpustil Hanibala Gadafija, sina strmoglavljenega libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Gadafija so izpustili po plačilu varščine. Obtožen je prikrivanja informacij o izginotju šiitskega klerika Muse Sadra v Libiji leta 1978, a mu še niso sodili.

Ameriška vojska je v mednarodnih vodah Tihega oceana potopila dve plovili, ki naj bi prevažali mamila, pri čemer je ubila šest ljudi. Ameriški minister za obrambo Pete Hegseth je na družbenem omrežju X objavil posnetke napadov. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je opozoril, da dejanja ZDA kršijo mednarodno pravo in zahteval preiskavo morebitnih zunajsodnih pobojev.

Tajska je prekinila izvajanje mirovnega dogovora s Kambodžo, potem ko sta bila v eksploziji mine na obmejnem območju ranjena dva tajska vojaka. Incident ogroža nadaljnje mirovne napore med državama.

Tornado je v petek pustošil po kraju Rio Bonito do Iguacu v brazilski zvezni državi Parana. Uničujoče neurje je zahtevalo najmanj pet življenj, več kot sto ljudi pa je bilo ranjenih. Sunki vetra, ki so dosegali hitrost med 180 in 250 kilometri na uro, so prevračali vozila, ruvali drevesa in močno poškodovali številne domove.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da ameriški uradniki ne bodo sodelovali na vrhu skupine G20 v Južni Afriki. Ponovno je izrazil kritike glede odnosa Južne Afrike do svoje belopolte manjšine.

Izraelske oblasti so potrdile, da so od Hamasa preko Rdečega križa prejele truplo talca, zajetega 7. oktobra 2023. Turčija je napovedala kazenski pregon več vodilnih mož Izraela zaradi domnevnih zločinov.

Združene države Amerike so uradno odstranile začasnega sirskega predsednika Ahmeda al Šaro s seznama globalnih teroristov. Razlog za to odločitev je, da trenutne sirske oblasti izpolnjujejo zahteve ZDA. Al Šara bo v ponedeljek obiskal Belo hišo.

Turško tožilstvo v Istanbulu je izdalo nalog za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in 36 drugih visokih izraelskih uradnikov, vključno z obrambnim ministrom Izraelom Kacem in ministrom za nacionalno varnost Itamarjem Ben Gvirjem. Razlog za nalog so obtožbe o genocidu.

Ameriške sile so v Karibskem morju napadle čoln, za katerega trdijo, da je prevažal mamila. V napadu so ubile tri ljudi. S tem se je število smrtnih žrtev tovrstnih ameriških akcij v Karibih in Pacifiku povečalo na najmanj 70.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Beli hiši sprejel voditelje Kazahstana, Kirgizije, Tadžikistana, Uzbekistana in Turkmenistana. Poudaril je, da prejšnje ameriške administracije niso posvečale dovolj pozornosti tej regiji, medtem ko se on zaveda njenega pomena.

V Londonu so aretirali britanskega državljana zaradi suma povezav s Hamasom, ki naj bi v Nemčiji načrtoval napade na judovske cilje. Na Dunaju so oblasti našle orožje, povezano s Hamasom.

92-letni Paul Biya je v kamerunskem parlamentu v Yaoundeju zaprisegel kot predsednik države, s čimer je začel svoj osmi mandat. Biya, ki je najstarejši predsednik na svetu, vodi Kamerun že 43 let.

Papež Leon XIV. je v Vatikanu sprejel palestinskega predsednika Mahmuda Abasa. Poudarila sta nujnost pomoči civilistom v Gazi in rešitev dveh držav za izraelsko-palestinski konflikt.

Libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah je pozvalo libanonskega predsednika Josepha Aouna in vlado, naj se vzdržijo novih pogajanj z Izraelom, saj meni, da bi ta koristila le interesom Izraela in ZDA. ZDA in Egipt naj bi pritiskali na Libanon za neposredna pogajanja.

Ameriška diplomacija je članicam Varnostnega sveta ZN predstavila osnutek resolucije, ki bi potrdila mirovni načrt predsednika Donalda Trumpa za Gazo. Resolucija med drugim predvideva odobritev mednarodnih varnostnih sil.

Ameriška igralka Angelina Jolie je nepričakovano obiskala Herson v Ukrajini, kar je njen drugi obisk države od začetka ruske invazije leta 2022. Obisk se je zgodil tri leta po njenem zadnjem obisku Ukrajine.

Slovenija je na zasedanju Varnostnega sveta ZN pozvala Sudan in Južni Sudan k ponovni vzpostavitvi dialoga in brezpogojnemu umiku svojih sil iz spornega območja Abjei. Slovenska namestnica veleposlanika Ondina Blokar Drobič je poudarila nujnost umika sil za dosego stabilnosti.

Iran je po treh letih izpustil dva francoska državljana iz zapora Evin. Državljana sta bila obtožena vohunjenja za Francijo in Izrael, oktobra pa ju je sodišče v Teheranu obsodilo na 17 in 20 let zapora. Francoski predsednik Emmanuel Macron je pozdravil izpustitev, vendar poziva k njuni popolni osvoboditvi.

Ameriška vojska je v vzhodnem Tihem oceanu napadla plovilo, ki naj bi prevažalo mamila. Pri tem sta bili ubiti dve osebi, je sporočil obrambni minister Pete Hegseth. V ameriških napadih na trgovce z drogami je od septembra v Karibskem morju in Tihem oceanu umrlo že najmanj 67 ljudi.

Portugalske oblasti so sredi Atlantika prestregle podmornico, ki je prevažala 1,7 tone kokaina. V povezavi z dogodkom so pridržali štiri osebe: dva Ekvadorca, Venezuelca in Kolumbijca.

Brazilski predsednik Luis Ignacio Lula da Silva je izrazil upanje, da ZDA ne bodo izvedle kopenske invazije na Venezuelo. Ponudil je tudi osebno posredovanje med vladama v Washingtonu in Caracasu.

Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je izjavila, da ne pričakuje napadov ZDA na mamilarske kartele na mehiškem ozemlju. Njena izjava je odgovor na poročila ameriške televizije NBC, ki so navajala, da naj bi vlada Donalda Trumpa pripravljala takšne operacije v Mehiki.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je po prejemu kritik iz Bruslja in evropske komisarke Marte Kos glede protievropske retorike napovedal ukrepe. Vučić je obljubil spremembe v odziv na predstavitveno poročilo o širitvi.

Svetovni program za hrano (WFP) je od začetka premirja v Gazi razdelil pakete hrane približno milijonu ljudi. Kljub pomoči pa predstavnica Združenih narodov opozarja, da so razmere v enklavi še vedno težke in potrebe velike.

Peru je prekinil diplomatske odnose z Mehiko, potem ko je Mehika odobrila azil nekdanji perujski premierki Betssy Chavez. Chavez je v Peruju predmet preiskave v zvezi z obtožbami o poskusu državnega udara leta 2022, ki naj bi ga vodil takratni predsednik Pedro Castillo, ki je že v priporu zaradi enakih obtožb.

Evropska komisarka Marta Kos je predstavila prvo poročilo o napredku držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji. Med devetimi državami sta Črna gora in Albanija najbolj napredovali v procesu približevanja. Komisija naj bi danes predstavila poročila o napredku držav kandidatk na njihovi poti v EU, Kosova pa čaka 'zaušnica' iz Bruslja. Komisarka Kos je pred objavo ocenila, da je leto 2025 ugodno za širitev unije.

Turški zunanji minister je izjavil, da bi morali Palestinci sami upravljati Palestino. Po srečanju islamskih držav so poudarili, da je palestinska samouprava ključnega pomena za prihodnost Gaze, pri čemer se je treba izogniti kakršnemu koli novemu sistemu skrbništva.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da so venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru šteti dnevi. Čeprav je Trump izrazil dvom o vojaškem posredovanju ZDA v Venezueli, je poudaril, da ZDA ne skrivajo več cilja zamenjave režima.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da je kitajski predsednik Xi Jinping seznanjen z možnimi posledicami, če bi Kitajska napadla Tajvan. Izjava je bila podana v intervjuju za ameriško televizijo CBS News.

Evropska unija je izrazila globoko zaskrbljenost zaradi nasilja, blokade interneta in poročil o nepravilnostih med nedavnimi predsedniškimi volitvami v Tanzaniji. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU, Kaja Kallas, je pozvala oblasti k zadržanosti in izpustitvi pridržanih politikov.

Ameriška vojska je v soboto v Karibskem morju izvedla nov napad na čoln, za katerega trdijo, da je prevažal mamila. Pri tem so ubili tri ljudi. Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je sporočil, da se je s tem število smrtnih žrtev v tovrstnih spornih napadih v okviru boja proti tihotapljenju mamil v ZDA povečalo na najmanj 65.

V eksploziji, ki je odjeknila v supermarketu v mestu Hermosillo na severozahodu Mehike, je umrlo najmanj 23 ljudi, 11 pa je bilo ranjenih. Oblasti zvezne države Sonora so sporočile, da je eksplozijo najverjetneje povzročila okvara električnega transformatorja. Med žrtvami so tudi mladoletniki.

V Moldaviji je prisegla nova vlada, ki jo vodi ekonomist in poslovnež Alexander Munteanu. Njena glavna naloga je zaključiti pristopna pogajanja z Evropsko unijo do leta 2028.

Izraelska vojska je sporočila, da trupla, ki jih je palestinsko gibanje Hamas vrnilo Izraelu, ne pripadajo nobenemu od pogrešanih talcev. Obe strani si še naprej izmenjujeta obtožbe o kršitvah prekinitve ognja. Po navedbah palestinskih predstavnikov so danes zabeležili dogodke v palestinski enklavi.

Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je kitajskega voditelja Xi Jinpinga pozval k pomoči pri ponovni vzpostavitvi dialoga s Severno Korejo. Srečanje je potekalo ob robu vrha Azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja (Apec).

Evropska komisarka za širitev, Marta Kos, bo v torek predstavila prvo poročilo o napredku držav kandidatk za članstvo v EU, odkar je decembra lani prevzela položaj. Poročilo bo ocenjevalo napredek držav Zahodnega Balkana. Kos je ob obletnici protestov dejala, da zahteve srbskih študentov pričakuje tudi Bruselj. Konkretne korake sta v tem času naredili le Črna gora in Albanija.

Turčija bo v ponedeljek gostila srečanje zunanjih ministrov muslimanskih držav, na katerem bodo razpravljali o izvajanju mirovnega načrta za Gazo. Srečanje je sklicano zaradi nadaljevanja izraelskih napadov na Gazo kljub premirju, v katerih je bilo ubitih več Palestincev.

Po poročanju opozicije je bilo v protestih, ki so izbruhnili po sredinih splošnih volitvah v Tanzaniji, ubitih približno 700 ljudi. Zaradi kaotičnih razmer je Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) opozorilo Slovence v Tanzaniji na previdnost.

Združeni narodi so pozvali ZDA, naj ustavijo napade na plovila v Karibih in vzhodnem Tihem oceanu, ki domnevno prevažajo mamila. ZN menijo, da ameriški napadi kršijo mednarodno pravo in pozivajo k preprečitvi zunaj sodnih ubojev.

Orkan Melissa, ki je povzročil obsežno uničenje na Kubi, Haitiju in Jamajki, je oslabel in ne predstavlja več grožnje za karibske države. Kljub temu pa je število smrtnih žrtev naraslo na skoraj 50, kot poročajo tuje tiskovne agencije.

Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa so drastično omejile sprejem beguncev. Po novem bodo ZDA sprejele le 7500 beguncev na leto. Bela hiša je sporočila, da bodo imeli prednost pri sprejemu belci iz Južne Afrike in osebe, ki so bile v matični državi žrtve diskriminacije. Predhodna administracija Joeja Bidna je bila pripravljena sprejeti bistveno več beguncev.

Nemški zunanji minister Johann Wadephul je obiskal Damask, kjer se je srečal z začasnim sirskim predsednikom Ahmedom al Šaro. Pogovarjala sta se o krepitvi sodelovanja med državama. Wadephul je ob obisku napovedal 52,6 milijonov evrov pomoči za Sirijo in Libanon.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v Kijevu sprejel zunanjo ministrico Tanjo Fajon in se ji zahvalil za pomoč, ki jo Slovenija nudi Ukrajini od začetka vojne. Fajon se je sestala tudi s svojim ukrajinskim kolegom Andrijem Sibiho in podpisala sporazum o tehničnem in finančnem sodelovanju.

Višje deželno sodišče v Münchnu je tri nemško-ruske državljane spoznalo za krive vohunjenja za Rusijo. Vodja vohunskih dejavnosti je bil spoznan za krivega tudi načrtovanja sabotaže in boja za rusko milico v vzhodni Ukrajini.

Litva je zaradi ponavljajočih se incidentov z baloni, ki naj bi jih uporabljali tihotapci iz Belorusije, sprejela odločitev o zaprtju meje z Belorusijo za obdobje enega meseca. Litovska premierka Inga Ruginiene je sporočila, da so se za ta korak odločili po tem, ko so morali v preteklem tednu večkrat zapreti letališče v Vilniusu in preusmeriti številne lete.

Generalna skupščina Združenih narodov je z veliko večino ponovno pozvala k odpravi ameriškega embarga proti Kubi. Kljub temu pozivu ni pričakovati sprememb, še posebej ne za časa administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki zaostruje ukrepe proti Kubi.

Sirija je priznala Kosovo kot neodvisno državo, je sporočila kosovska predsednica Vjosa Osmani. Do sporazuma je prišlo v Rijadu ob podpori savdskega prestolonaslednika Mohameda bin Salmana. Sirija je tretja država letos, ki je priznala Kosovo.

Ameriška vojska je v mednarodnih vodah vzhodnega Pacifika izvedla nov napad na čoln, za katerega trdi, da je prevažal mamila. V napadu so bili ubiti štirje ljudje. S tem se je število smrtnih žrtev v spornih ameriških napadih proti tihotapljenju mamil povečalo na najmanj 62.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je med obiskom v Ukrajini obiskala javno kuhinjo v regiji Žitomir, ki s slovensko podporo petkrat tedensko pripravi 500 toplih obrokov. Obiskala je tudi rehabilitacijski center za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami ter bolnišnico. Fajon je poudarila izjemne razvojne potrebe Ukrajine in izpostavila pomen slovenske razvojne pomoči.

Ameriško ministrstvo za finance je odpravilo sankcije proti nekdanjemu predsedniku Republike Srbske, Miloradu Dodiku, in več drugim posameznikom iz te entitete BiH. V ozadju naj bi bil neuraden dogovor s Trumpovo administracijo.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je med obiskom v Ukrajini obiskala regijo Hmelnicki, kjer se je poklonila žrtvam ruske agresije. Srečala se je z guvernerjem Serhijem Tiurinom in slovesno odprla rejniško hišo za deset ukrajinskih otrok.

Ameriška vojska je v ponedeljek v Tihem oceanu izvedla več smrtonosnih napadov na čolne, za katere se domneva, da so prevažali mamila. V treh ločenih napadih na štiri plovila je bilo ubitih 14 ljudi, en človek pa je preživel. Informacijo je sporočil ameriški obrambni minister Pete Hegseth.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je začela večdnevni obisk v Ukrajini. Namen obiska je izkazati slovensko podporo prizadevanjem za končanje vojne in dosego pravičnega miru. Med obiskom naj bi se Fajonova sestala z ukrajinskim zunanjim ministrom.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je obtožil nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da je opustil načela, dogovorjena na pogovorih na Aljaski, potem ko je Trump pozval k hitremu koncu spopadov v Ukrajini. Lavrov meni, da so za spremembo Trumpovega stališča krivi Ukrajina in evropske države.

Italijansko pritožbeno sodišče v Bologni je ponovno odločilo, da mora Italija Nemčiji izročiti Ukrajinca Serhija Kuznjecova, ki je osumljen sodelovanja v sabotaži na plinovodu Severni tok pred tremi leti. Kuznjecova so prijeli blizu Riminija avgusta.

Kurdski PKK je napovedal umik vseh svojih sil iz Turčije v severni Irak, s čimer se začenja druga faza mirovnega procesa. Stranka, ki se je maja uradno odpovedala oboroženemu boju, je pozvala Ankaro k zaščiti mirovnega procesa.

Združene države Amerike so uvedle sankcije proti kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru, njegovi družini in sodelavcem. Washington trdi, da je Petrova politika omogočila razmah narkokartelov in da ni ustrezno ukrepal proti trgovini z mamili.

Ameriški predsednik Donald Trump je, kot poročajo viri, ukazal napotitev ameriške letalonosilke iz Sredozemlja na Karibe. Ta poteza je sledila kritikam brazilskega predsednika Luiza Inacia Lule da Silve glede novih ameriških napadov na domnevne tihotapce mamil ob obali Južne Amerike.

Glavne palestinske politične skupine in frakcije, vključno s Hamasom, so se dogovorile, da bo po koncu vojne v Gazi vodenje prevzel neodvisen odbor tehnokratov. Ta dogovor je v skladu z mirovnim načrtom ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Državni sekretar ZDA Marco Rubio je med obiskom v Izraelu izrazil optimizem glede izvedbe mirovnega načrta za Gazo, čeprav je priznal, da to ne bo lahka naloga. Poudaril je tudi, da ZDA ne verjamejo v priključitev zasedenega Zahodnega brega s strani Izraela, potem ko so poslanci kneseta ta te.

V Venezueli se je zgodila letalska nesreča, v kateri je strmoglavilo manjše letalo tik po vzletu v zvezni državi Táchira. Po poročanju je letalo zagorelo, pri čemer sta umrli dve osebi, dve pa sta bili poškodovani. Sprva je bilo poročano, da je letalo povezano z vladnimi logističnimi zadevami.

Mehiška vlada je sporočila, da je Kuba ZDA izročila kitajskega preprodajalca drog Zhi Dong Zhanga, ki naj bi bil eden glavnih dobaviteljev fentanila mehiškim kartelom. Izročitev je potekala na podlagi uradne prošnje Združenih držav.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bo ameriška vojska nadaljevala z napadi na plovila, ki prevažajo mamila v ZDA, in da se bodo ti napadi razširili tudi na kopno. Trump je to dejal novinarjem v Beli hiši in nakazal, da za te akcije ne namerava prositi za pooblastila kongresa.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je v pogovoru z avstrijsko zunanjo ministrico Beate Meinl-Reisinger izpostavila neuresničene zaveze Avstrije do slovenske manjšine. Pozvala je k sistemskim rešitvam in konkretnim ukrepom na tem področju ter ponovno obsodila vandalizem na avstrijskem Koroškem.

Izraelski skrajno desni minister Bezalel Smotrič se je opravičil Savdijcem za izjavo, v kateri jim je dejal, naj še naprej jahajo kamele, medtem ko bo Izrael nadaljeval z razvojem. Izjava je bila podana v kontekstu savdijske podpore palestinski državi.

Madžarski premier Viktor Orban je na shodu v Budimpešti ob obeležitvi protikomunistične vstaje leta 1956 nagovoril svoje podpornike. V svojem govoru je ostro kritiziral Bruselj in Evropsko unijo, obtožujoč ju vojnega hujskaštva. V Budimpešti je potekal tudi opozicijski shod.

Britanski kralj Karel III. se je s kraljico Camillo mudil na zgodovinskem obisku v Vatikanu, kjer se je srečal s papežem Leonom XIV. Monarha sta skupaj molila v Sikstinski kapeli, kar je prvi tak dogodek po 500 letih, odkar se je Anglikanska cerkev ločila od katoliške.

Kubanske oblasti so aretirale kitajskega preprodajalca drog Dži Dong Džanga, znanega tudi kot brat Wang, ki naj bi bil eden glavnih dobaviteljev fentanila mehiškim kartelom Sinaloa in Jalisco. Džang je julija pobegnil iz pripora v Mehiki, iščejo pa ga tudi ZDA. Na Kubi bo ostal do izročitve.

Ameriška vojska je v Tihem oceanu izvedla dva smrtonosna napada na čolna, za katera domneva, da sta prevažala mamila. Pri napadih, ki so se zgodili v torek in sredo, je bilo ubitih pet ljudi. Gre za prve tovrstne napade v Tihem oceanu, saj je vojska doslej podobne akcije izvajala le v Atlantiku.

Izraelski poslanci so v predhodnem glasovanju odprli pot za odločanje o predlogu zakona o priključitvi zasedenega Zahodnega brega, kljub nasprotovanju premierja Benjamina Netanjahuja. Gre za prvo od štirih glasovanj, ki so potrebna za dokončno sprejetje zakonodaje. Palestinske oblasti v Ramali in ZDA so bile do glasovanja kritične, saj bi bila priključitev po mednarodnem pravu nezakonita.

Evropski parlament je sprejel resolucijo o Srbiji, v kateri obsoja nadaljevanje politične polarizacije in državne represije. Osrednji razlog za resolucijo je obeležitev enega leta od zrušenja nadstreška v Novem Sadu, v katerem je umrlo 16 ljudi. Evroposlanci zahtevajo temeljito preiskavo tragedije ter napotitev misije Evropske unije za ugotavljanje dejstev, da bi ocenili trenutno situacijo v Srbiji.

Slovenija je na zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov o Kosovu predlagala strateški pregled prihodnosti misije ZN na Kosovu (Unmik) in izrazila naklonjenost njeni ukinitvi. Slovenski veleposlanik Samuel Žbogar je poudaril, da Unmik že več let ne izvaja svojega prvotnega mandata.

Ameriški predsednik Donald Trump je Hamasu zagrozil z močnim odzivom, če ne bo spoštoval mirovnega dogovora. Hkrati je napovedal, da so zaveznice na Bližnjem vzhodu pripravljene napotiti vojake v Gazo, če bo Hamas kršil dogovor. Trump je že pred tem Hamasu zagrozil z uničenjem.

Podpredsednik ZDA J. D. Vance je prispel v Izrael, kjer si prizadeva zagotoviti spoštovanje prekinitve ognja v Gazi po nedavnem ponovnem izbruhu nasilja. Hamas zatrjuje, da bo premirje kljub napetostim zdržalo in obljublja izročitev preostalih trupel ujetnikov.

Združeni narodi so izpostavili, da je ohranitev prekinitve ognja v Gazi ključnega pomena za dostavo humanitarne pomoči prebivalcem. Ponovili so poziv Izraelu, da odpre vse mejne prehode za dostavo pomoči, še posebej na severu, kjer primanjkuje hrane.

Evropski voditelji in Evropska unija so skupaj z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v skupni izjavi pozvali k pravičnemu miru v Ukrajini. Podprli so takojšnjo prekinitev spopadov in kot izhodišče za pogajanja predlagali trenutno frontno črto. Obenem so obsodili Rusijo.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je za posebnega odposlanca za Irak imenoval podjetnika s konopljo, Marka Savayo. Trump mu pripisuje zasluge za pomoč pri zbiranju glasov na preteklih predsedniških volitvah. Menijo, da bo Savayevo poznavanje iraško-ameriških odnosov in povezave v regiji koristilo interesom Amerike.

Kljub prejšnjim poročilom o prestavitvi srečanja med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Budimpešti, Madžarska, po besedah tiskovnega predstavnika vlade Zoltana Kovacsa, nadaljuje s pripravami na vrh.

Novoizvoljeni predsednik Bolivije, Rodrigo Paz Pereira, je napovedal obnovitev diplomatskih odnosov z Združenimi državami Amerike po nastopu svoje funkcije. Odnosi med državama so bili prekinjeni v času levičarskega predsednika Eva Moralesa. Paz Pereira, ki pripada desni sredini, s tem napoveduje preobrat v zunanji politiki države.

Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je izrazil željo po čimprejšnji odpravi ukrepov na meji med Slovenijo in Italijo. Vendar je ob robu vrha skupine sredozemskih članic EU MED9 v Portorožu poudaril, da odločitev o tem ni odvisna od Italije, temveč od zunanjih dejavnikov.

Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon je na zasedanju zunanjih ministrov EU v Luksemburgu izrazila podporo Slovenije vsem prizadevanjem za pravičen mir v Ukrajini, vključno z napovedanimi pogovori med predsednikoma ZDA in Rusije v Budimpešti. Prizadevanja ameriškega predsednika je pozdravila tudi visoka zunanjepolitična predstavnica.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je po zasedanju zunanjih ministrov EU izjavila, da predlagani ukrepi proti Izraelu zaradi ravnanja v Gazi ostajajo na mizi, vendar njihovo sprejetje zaenkrat ni predvideno. Zunanja ministrica Tanja Fajon je na zasedanju podprla ukrepe.

Po večmesečni politični krizi je parlament Republike Srbske v soboto razveljavil ustavno sporne zakone, ki jih je sprejel po februarski obsodbi tedanjega predsednika entitete Milorada Dodika. Poleg tega je bil imenovan začasni predsednik entitete. ZDA so pozdravile poteze Banjaluke, medtem ko se v Sarajevu niso odzvali.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar se je v Ljubljani srečala z jordanskim kraljem Abdulahom II., kjer sta poudarila pomen nadgradnje odnosov med državama. Pogovarjala sta se o razmerah na Bližnjem vzhodu, gospodarskem sodelovanju, digitalizaciji in humanitarni pomoči. Srečanje je potekalo ob robu vrha MED9 v Portorožu.

Spodnji dom japonskega parlamenta je Sanai Takaiči iz vrst vladajoče Liberalno-demokratske stranke (LDP) imenoval za premierko. Takaiči, oboževalka Margaret Thatcher, je nepričakovano zmagala že v prvem krogu glasovanja.

Jemenski hutijevci, znani tudi kot gibanje Ansar Allah, zadržujejo 20 zaposlenih Združenih narodov po napadu na stavbo ZN v prestolnici Sana. Med zadržanimi je pet državljanov Jemna in 15 tujih uslužbencev, vključno s predstavnikom Sklada ZN za otroke (Unicef) v Jemnu.

Kljub Trumpovi izjavi, da premirje v Gazi še velja, je bilo po prekinitvi ognja ubitih najmanj 97 ljudi. Izrael je večkrat napadel Palestince zaradi domnevnih kršitev premirja s strani Hamasa. V prihodnjih dneh naj bi nekdo blizu ameriškega predsednika odpotoval na Bližnji vzhod. Ameriško-izraelska naveza se sooča s preizkušnjami, saj se je ameriška javnost obrnila proti Izraelu.

Severnokorejski vojak je prečkal strogo varovano kopensko mejo in vstopil v Južno Korejo. Južnokorejske sile so pobeglega vojaka že pridržale. Številni Severnokorejci zapuščajo svojo obubožano in avtoritarno državo v iskanju boljšega življenja.

Jordanski kralj Abdulah II. se je na povabilo predsednika vlade Roberta Goloba mudil na uradnem obisku v Sloveniji. Srečanje na Brdu pri Kranju je bilo namenjeno pogovorom o dogajanju na Bližnjem vzhodu in nadgradnji dvostranskih odnosov. Monarh se bo pogovarjal tudi z voditelji držav MED9.

Po Združenih državah Amerike je potekalo več kot 2700 protestov, na katerih so milijoni ljudi izražali nasprotovanje politiki predsednika Donalda Trumpa. Protesti so potekali pod geslom 'Nočemo kraljev' in so opozarjali na domnevno avtoritarnost Trumpove vlade. Protestniki so se zbrali v številnih mestih, med drugim v New Yorku, Bostonu, Atlanti in Chicagu. Večjih izgredov ali nasilja ni bilo zabeleženih.

Ruski predsednik Vladimir Putin se bo moral zaradi sankcij Evropske unije in zaprtja zračnega prostora za ruska letala na načrtovano srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Budimpešti odpraviti po daljši poti. Po neuradnih informacijah naj bi letel preko Turčije in Srbije, kar bo močno zapletlo logistiko potovanja.

Iran je sporočil, da ga omejitve iz jedrskega programa ne zavezujejo več, saj je uradno potekel prelomni jedrski sporazum, ki je bil podpisan leta 2015. Teheran poziva, da bi morali Iran obravnavati kot katero koli drugo državo brez jedrskega orožja.

Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je zavrnilo pritožbo Izraela na odločitev, ki potrjuje naloga za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in nekdanjega obrambnega ministra Joava Galanta. Sodišče je s tem potrdilo svojo prvotno odločitev o aretaciji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po pogovorih v Beli hiši ostal previden glede morebitne dobave raket tomahawk s strani ZDA, saj ZDA ne želijo eskalacije. Donald Trump pa je ponovil svoj poziv Ukrajini in Rusiji, naj končata vojno in razglasita zmago.

Poljsko sodišče je zavrnilo zahtevo nemških oblasti za izročitev ukrajinskega državljana, osumljenega vpletenosti v sabotažo na plinovodih Severni tok v Baltskem morju leta 2022. Sodišče je odredilo tudi odpravo preiskovalnega zapora za osumljenca. Poljski premier Donald Tusk je primer označil.

Vojaški poveljnik Michael Randrianirina je prisegel kot predsednik Madagaskarja, potem ko je vojaški prevzem oblasti prisilil dosedanjega predsednika Andryja Rajoelino v beg iz države. Randrianirina je obljubil novo poglavje za državo in sodelovanje z vsemi političnimi silami.

Hamas je ponovil zavezanost dogovoru o prekinitvi ognja z Izraelom, a opozarja, da bo vračanje posmrtnih ostankov izraelskih talcev trajalo nekaj časa. Trdijo, da so vrnili vsa trupla umrlih talcev, do katerih so imeli dostop, vendar lokacija preostalih 19 trupel ostaja neznana.

Mineva deset let od začetka drugega vala begunske krize leta 2015. Število beguncev, ki so vstopili v Slovenijo, se je povečalo, potem ko je Madžarska oktobra zaprla mejo s Hrvaško, kar je povzročilo preusmeritev beguncev proti slovenski meji. Največ beguncev je v Slovenijo vstopilo v enem samem dnevu.

Francoski predsednik Emmanuel Macron bo na povabilo predsednika vlade Roberta Goloba prihodnji teden, v ponedeljek in torek, obiskal Slovenijo. To bo njegov prvi delovni obisk v Sloveniji. Obisk sledi vrhu voditeljev držav članic MED9 in bo priložnost za utrditev vezi med državama. Portal Maribor24 navaja, da bo obisk 20. in 21. oktobra 2025.

Izrael še naprej grozi Hamasu z nadaljevanjem spopadov v Gazi, če ne bo spoštoval dogovora o prekinitvi ognja in izročil vseh trupel ujetnikov. Vračanje posmrtnih ostankov talcev je postalo kritična točka v sporazumu med Izraelom in Hamasom, Izraelska vojska pa vztrajno krši prekinitev ognja in grozi z nadaljevanjem napadov.

Ameriški predsednik Donald Trump razmišlja o širitvi napadov na mamilarske kartele na ozemlje Venezuele, ne le na plovila v bližini obale. New York Times je poročal, da je Trump odobril tajne operacije Cie v Venezueli.

Italijansko vrhovno sodišče je razveljavilo odločitev o izročitvi Ukrajinca Nemčiji, ki ga sumijo sodelovanja pri sabotaži na plinovodu Severni tok v Baltskem morju. Ukrajinca so aretirali avgusta blizu Riminija. Italijanska tiskovna agencija Ansa poroča, da je sodišče pretehtalo argumente in se odločilo proti izročitvi.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ob prvem obisku sirskega voditelja Ahmeda al Šare v Moskvi po strmoglavljenju Bašarja al Asada decembra lani izpostavil "posebne odnose" med Rusijo in Sirijo. Al Šara je Putinu zagotovil, da bo Sirija spoštovala vse pretekle dogovore z Rusijo, kar nakazuje na ohranitev ruskih oporišč v Siriji.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je med obiskom v Prištini pozvala Kosovo k zmanjšanju napetosti v državi in krepitvi institucij. Kosovska predsednica Vjosa Osmani je zagotovila, da je Kosovo trdno zavezan evropski prihodnosti in se zavzema za odpravo omejevalnih ukrepov.

Rusija je sporočila, da ne bo spoštovala odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki ji nalaga plačilo več kot 253 milijonov evrov odškodnine Gruziji. Odškodnina je povezana s preprečevanjem prostega prehoda v gruzijskih regijah Abhazija in Južna Osetija, katerih neodvisnost je Moskva priznala.

Kljub veljavnemu dogovoru o premirju so izraelski vojaki v Gazi ubili dva Palestinca. Viri iz bolnišnice v Gazi so sporočili, da se je incident zgodil, ko so Palestinci prečkali tako imenovano rumeno črto, do katere so se izraelski vojaki umaknili. Izraelska vojska trdi, da so streljali na omenjene posameznike.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je na seji odbora DZ za zunanjo politiko izpostavila krhkost premirja v Gazi, ob tem pa opozorila na dileme, ki jih bo prinesla druga faza mirovnega načrta ZDA. Poudarila je, da se je treba zavedati negotovosti razmer.

V novih spopadih ob meji med Pakistanom in Afganistanom je bilo ubitih več deset vojakov in civilistov. Uradniki obeh držav so sporočili, da se strani medsebojno obtožujeta za začetek sovražnosti.

V Vidmu se je v torek zbralo približno 10.000 ljudi na propalestinskih protestih ob robu kvalifikacijske tekme za svetovno prvenstvo v nogometu med Italijo in Izraelom. Večina protestnikov je mirno izražala nestrinjanje s sodelovanjem Izraela, vendar je prišlo tudi do spopadov s policijo, v katerih so bili nekateri udeleženci ranjeni.

Ameriška vojska je ob obali Venezuele razstrelila čoln, za katerega se domneva, da je prevažal mamila. Po besedah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je v incidentu umrlo šest ljudi.

Izrael naj bi ponovno odprl mejni prehod Rafa med Egiptom in Gazo, da bi omogočil prevoz humanitarne pomoči. Izraelske oblasti so se za to odločile, ker je gibanje Hamas predalo Mednarodnemu odboru Rdečega križa posmrtne ostanke. Hkrati poročajo, da Hamas po umiku izraelske vojske na območjih, ki so jih zapustile izraelske enote, izvaja množične likvidacije Palestincev, ki jih obtožujejo sodelovanja z Izraelom. Javno jih usmrčujejo brez predhodne sodbe.

Ameriški predsednik Donald Trump je pozval gibanje Hamas, da izpusti preostala trupla talcev, ki jih zadržuje v Gazi. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je izrazil pričakovanje, da bo v naslednjih urah prejel novice o talcih. Uradnik Hamasa je napovedal, da bi gibanje lahko še isto noč izročilo trupla. Trump je Hamasu tudi zagrozil z razorožitvijo, če tega ne bodo storili sami.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je med obiskom v Sarajevu izjavila, da je Bosna in Hercegovina (BiH) naredila velik korak naprej in stoji na pragu Evropske unije (EU). Pozvala je BiH k imenovanju glavnega pogajalca v pristopnih pogajanjih. Predsedujoča svetu ministrov BiH, Borjana Krišto, je sporočila, da je priprava že v teku.

Slovenija je bila v Generalni skupščini ZN ponovno izvoljena v Svet za človekove pravice za obdobje med leti 2026 in 2028. Na volitvah je prejela 176 glasov. Skupaj s Slovenijo je bilo izvoljenih še 13 drugih držav.

Elitna enota madagaskarske vojske CAPSAT je prevzela oblast na Madagaskarju, potem ko je tamkajšnji parlament izglasoval razrešitev predsednika Andryja Rajoeline. Rajoelina naj bi državo že zapustil. Glasovanje o razrešitvi mora sicer še potrditi.

Jordanski kralj Abdulah II. bo prihodnjo nedeljo, na povabilo premierja Roberta Goloba, na uradnem obisku v Sloveniji. Srečanje bo potekalo na Brdu pri Kranju, udeležili pa se ga bodo tudi jordanski prestolonaslednik princ Al Hussein bin Abdulah II., zunanji minister Ayman Safadi ter slovenska zunanja ministrica.

Švedska vlada je za novega vodjo Urada ZN za begunce (UNHCR) predlagala Jesperja Brodina, odhajajočega generalnega direktorja holdinga, ki upravlja večino trgovin pohištvenega velikana Ikea. V Stockholmu so poudarili njegove poslovne izkušnje, ki naj bi koristile agenciji.

Teheran je kritiziral poziv ameriškega predsednika Donalda Trumpa k miru in dialogu med Iranom in ZDA, pri čemer so izpostavili neskladnost med besedami in dejanji ZDA. Iranske oblasti so opozorile na nedavne napade ZDA in Izraela na cilje v Iranu, ter obtožile Washington "sovražnega in kriminalnega ravnanja".

Predsednik Mednarodne nogometne zveze (Fifa) Gianni Infantino se je zavezal, da bo pomagal pri obnovi nogometne infrastrukture v Gazi. Ta je bila v zadnjih dveh letih močno poškodovana zaradi izraelskih bombnih napadov.

Kljub dogovorjeni prekinitvi ognja so izraelske sile v Gazi ubile sedem Palestincev v dveh ločenih incidentih. Izrael obtožuje Hamas kršitve mirovnega dogovora, saj naj bi vrnil le štiri od 28 trupel izraelskih talcev. Obrambni minister je napovedal posledice.

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu je odločilo, da mora Rusija Gruziji plačati več kot 253 milijonov evrov odškodnine. Odškodnina je namenjena za kršitve človekovih pravic, ki so se zgodile zaradi preprečevanja prostega prehoda ljudi med gruzijskima regijama Abhazijo in Južno Osetijo. Rusija je neodvisnost teh regij priznala po rusko-gruzijski vojni leta 2008.

Ursula von der Leyen je med obiskom v Tivtu ponovila, da je Črna gora vodilna v procesu pristopanja k Evropski uniji ter pozvala vse politične akterje v državi k enotnosti.

Nekdanja ameriška predsednika Joe Biden in Bill Clinton sta javno pohvalila Donalda Trumpa za njegovo vlogo pri doseganju premirja na območju Gaze. Gre za redek izraz podpore sedanjemu predsedniku s strani demokratskih predhodnikov. Analitiki CNN so se spraševali, ali bo Trump to novo vlogo mirovnika lahko prenesel tudi v ameriško politiko.

Donald Trump je med obiskom v izraelskem Knesetu slavnostno razglasil konec vojne med Hamasom in Izraelom, kar je naletelo na stoječe ovacije. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je Trumpa označil za največjega prijatelja Izraela v Beli hiši. Mednarodni Rdeči križ je sporočil, da se je začela prva faza izpustitve živih izraelskih talcev iz Gaze, v zameno pa naj bi Izrael izpustil skoraj 2.000 palestinskih zapornikov. Trump naj bi obiskal še Egipt.

Evropska radiodifuzna zveza (EBU) je preložila odločanje o sodelovanju Izraela na prihodnjem tekmovanju za pesem Evrovizije na redno srečanje članic, ki bo decembra. Sprva je bilo odločanje načrtovano za november, a so ga preložili zaradi dogodkov na Bližnjem vzhodu. Izredno glasovanje o izključitvi Izraela je bilo preklicano, razprava o sodelovanju pa bo potekala v živo decembra.

Med mirovnim vrhom o Gazi v Egiptu je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan v sproščenem pogovoru poskušal italijansko premierko Giorgio Meloni prepričati, naj preneha kaditi. Francoski predsednik Emmanuel Macron se je ob tem pošalil, da je to nemogoče. Meloni je bila edina ženska med približno 30 voditelji na vrhu.

Venezuelska vlada je zaprla svoje veleposlaništvo v Oslu na Norveškem le nekaj dni po tem, ko je bila opozicijska voditeljica Maria Corina Machado razglašena za dobitnico Nobelove nagrade za mir. Kot uradno pojasnilo navajajo širše prestrukturiranje diplomatskih predstavništev.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v zadnjem trenutku odpovedal pot v Egipt, kjer naj bi potekal vrh o miru v Gazi. Sprva so poročali, da se vrha ne bo udeležil, nato se je informacija spremenila. Gianni Infantino, predsednik Fife, pa se je udeležil podpisa premirja med Izraelom in Hamasom v Šarm el Šejku.

V Egiptu so podpisali deklaracijo o miru v Gazi. Donald Trump je izrazil prepričanje, da bo premirje vzdržalo in obljubil zlato dobo za Izrael in Bližnji vzhod. Hamas je izpustil talce, kar je v Izraelu sprožilo navdušenje, Trump pa naj bi imel največ zaslug za premirje.

Madagaskarski predsednik Andry Rajoelina je po več tednih protivladnih protestov v nedeljo zapustil državo. Odletel naj bi s francoskim vojaškim letalom v Dubaj, potem ko mu je elitna vojaška enota obrnila hrbet.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je med obiskom v Tirani pohvalila Albanijo za izjemen napredek pri približevanju Evropski uniji. Albanski premier Edi Rama je zagotovil, da bo država nadaljevala z izvajanjem reform, ki po mnenju von der Leyen že prinašajo konkretne koristi, vključno z vstopom na enotni trg.

Na meji med Afganistanom in Pakistanom je prišlo do silovitih spopadov po napadu talibanskih sil na pakistanske vojaške postojanke. Talibani so napadli, ker Pakistan obtožujejo zračnih napadov na afganistansko ozemlje. V spopadih je umrlo 58 pakistanskih vojakov in devet pripadnikov afganistanskih sil. Pakistan trdi, da je ubil 200 talibanov. Ključni mejni prehodi so zaprti.

V siloviti eksploziji v tovarni streliva v ameriški zvezni državi Tennessee je umrlo 16 ljudi. Oblasti so potrdile, da ni preživelih. Sprva so domnevali, da je bilo v času nesreče v tovarni 18 ljudi, vendar se je izkazalo, da sta bila dva zaposlena drugje.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v telefonskem pogovoru pozval ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj posreduje pri doseganju prekinitve ognja v Ukrajini, podobno kot v Gazi. Zelenski je poudaril, da če je mogoče ustaviti vojno v eni regiji, je mogoče ustaviti tudi druge, vključno z rusko. Trump je Zelenskega označil za "prijaznega fanta" in obljubil nadaljnjo ameriško podporo Ukrajini.

Melania Trump je sporočila, da je v stiku z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom glede usode ukrajinskih otrok, ki jih je med vojno ugrabila Rusija. Povedala je, da je Rusija v zadnjih 24 urah dovolila, da se je osem ukrajinskih otrok ponovno združilo s svojimi starši.

Združeni narodi bodo zaradi zmanjšanja finančnih sredstev prisiljeni zmanjšati svoje mirovne sile po svetu za 25 odstotkov. Po poročanju AFP naj bi umaknili približno 14.000 vojaškega in policijskega osebja ter opremo.

Nekdanji filipinski predsednik Rodrigo Duterte ostaja v priporu Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), potem ko so sodniki zavrnili njegovo prošnjo za izpustitev iz zdravstvenih razlogov. Osemdesetletni Duterte, ki je v priporu v Haagu od marca, je obtožen zločinov proti človečnosti med tako imenovano vojno proti drogam.

Mednarodna medijska preiskava je razkrila, da je Madžarska več let pritiskala na svoje državljane, zaposlene v institucijah EU v Bruslju, da bi vohunili za Budimpešto in vplivali na odločanje Evropske unije. Evropska komisija je obtožbe vzela zelo resno.

Južne Filipine je stresel potres z magnitudo 7,4. Filipinske oblasti so izdale opozorilo pred cunamijem, ki je veljalo tudi za sosednjo Indonezijo in Palau.

Maria Corina Machado je Nobelovo nagrado za mir posvetila venezuelskemu ljudstvu in Donaldu Trumpu. Hkrati se je odzvala na priznanje boja za svobodo v Venezueli. Bela hiša je preko tiskovnega predstavnika Stevena Cheunga kritizirala Nobelov odbor, češ da pri podelitvi nagrade daje prednost politiki pred mirom.

Ameriški predsednik Donald Trump je zatrdil, da nihče ne bo prisiljen zapustiti Gaze. Napovedal je potovanje na Bližnji vzhod v nedeljo. Izraelska vlada še odloča o potrditvi Trumpovega mirovnega načrta za Gazo. Trump je prav tako izjavil, da je v Gazi dosežen mir, kar označuje kot zgodovinski uspeh, in napovedal izpustitev talcev.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump naj bi v nedeljo obiskal Jeruzalem, kot je sporočil urad izraelskega predsednika Jicaka Hercoga. Po navedbah ameriškega odposlanca Steva Witkoffa bo Trump prihodnji teden obiskal tudi Egipt.

Ruski predsednik Vladimir Putin je priznal, da je bila Rusija vpletena v strmoglavljenje azerbajdžanskega letala v Kazahstanu konec lanskega leta, v katerem je umrlo 38 ljudi. Po Putinovih besedah je šlo za tragičen incident, v katerem so rakete, namenjene uničenju ukrajinskih dronov, eksplodirale v bližini letala.

Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je pozdravila dogovor o uresničitvi prve faze mirovnega načrta za Gazo, ki temelji na predlogu ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Izrazila je upanje, da bo ta dogovor vodil k uresničitvi rešitve dveh držav.